V petek, 22. 3. smo se dijaki in učitelji stroke vseh lesarskih programov odpravili v Gradec na World Wood Day- Svetovni dan lesa. V Stűbing, enega največjih muzejev na prostem v tem delu Evrope smo se odpeljali z dvema avtobusoma. Imeli smo lep sončen dan, kar je pripomoglo, da smo si lahko ogledali vse dejavnosti na prostem in v stavbah muzeja.
Geslo tokratnega srečanja je bilo “Change”- sprememba. Na to temo so izdelovali različne izdelke mizarji, rezbarji strugarji in tudi drugi. Organiziranih je bilo več posvetov in predavanj, pri katerih je sodelovalo več kot 30 znastvenikov z vsega sveta. Prikazanih je bilo tudi več načinov ravnanja v gozdovih- od sajenja dreves, vzdrževanja, sečnje in spravila lesa kot nekoč s konjsko vprego in danes s sodobno vitlo na modernem traktorju. Muzej je dolg 1, 6 km in na celi poti je bilo mogoče srečevati udeležence, ki so predstavljali svoje delo in obiskovalce vabili k aktivnemu vključevanju v dogodke. Tako majhni otroci kot odrasli so se lahko preizkusili v zabijanju žebljev, žaganju, sestavljanju lesenih elementov, struženju, sajenju dreves, igranju na inštrumente iz lesa in tudi plesu ter petju. Profesorica z Japonske je na primer v šolski stavbi iz leta 1750 prikazovala lesno vez s stiskanjem lesa. Tu smo lahko videli pripomočke za učenje, predvsem tablice brez RAMov in diskov v GB in procesorjev v GHz-ih. Kdo bi si takrat mislil, da bodo tablice čez dobrih 150 let tako drugačne.
Že od nedelje je bil tam navzoč tudi naš dijak Jernej Poročnik, ki je bil eden od več kot 550 udeležencev iz več kot 90 držav sveta, ki so se zbrali v Gradcu predvsem iz ljubezni do lesa. Jernej tu ni bil na tekmovanju, temveč so si mladi med seboj pomagali in skupaj dokončali vse zastavljene projekte. Z delom so pričeli pred odprtjem muzeja ob 9h ter zaključevali ob 8h zvečer. Na Jerneja sem zelo ponosen, saj je poleg šole zastopal našo državo. Predvsem z voljo, svojo strokovnostjo in pripravljenostjo vedno pomagati je naredil močan vtis na udeležene. Izdeloval je konstrukcijsko precej zahtevno zibelko in vsak večer so mu drugi udeleženci ob prihodu iz strojne delavnice zaploskali.
