gl1V sklopu prostih izbirnih vsebin pod vodstvom mentorice Alenke Helbl, prof., smo se dijaki Srednje šole Slovenj Gradec in Muta odpravili v SNG Drama Ljubljana, kjer smo si ogledali predstavo, pravo epopejo Merlin ali Pusta dežela.
Starosta sodobnih nemških dramatikov Tankred Dorst je leta 1981 zasnoval obsežno postmodernistično dramsko utopijo Merlin ali Pusta dežela. Skozi like in prigode iz legend o kralju Arturju in vitezih okrogle mize je raziskoval tako koncepte vladanja kot človeške šibkosti, ki navadno pokvarijo idealne koncepte. Kako dolgo lahko zdrži princip okrogle mize, za katero sedijo enakopravni in plemeniti vitezi, ki si prizadevajo za dobro človeštva? Je svet enakosti brez konfliktov in vojn sploh mogoč? Zakaj je, kadar imamo opraviti s človeškimi stvarmi, zmeraj nujna kakšna čarovniška palica? Kakšno vlogo ima pri vsem tem hudič? Ima res nadnaravno moč ali je samo človekov alter ego? Ta in še številna druga vprašanja se razpirajo skozi niz fantastičnih, igrivih, obešenjaško duhovitih, včasih krutih, včasih ganljivih, gledališko bogatih in večkrat tudi magičnih prizorov. Svoji vlogi sta izjemno odigrali Barbara Cerar (Merlin) in skorajda neprepoznavna Silva Čušin (Mefisto).
Pred samim pričetkom predstave smo se ogledali še praznično okrašeno staro Ljubljano.. Odšli smo vsak po svoje, se odpravili v razne trgovine in okrepčevalnice, kjer smo se pogovarjali in se zabavali. Ob 18. uri se je pričela predstava.
Že sam prostor, torej Drama, kjer že vse od leta 1919 igrajo predstave v slovenskem jeziku, nas je navdušil. Mislim, da smo bili vsi dijaki s predstavo izjemno zadovoljni, posebej zadovoljne pa smo bile vse ljubiteljice priljubljene slovenske serije Usodno vino, saj je v predstavi igral Klemen Janežič, ki v seriji igra glavno vlogo, v predstavi pa je igrala tudi Saša Pavlin Stošič, prav tako igralka v Usodnem vinu. Predstava je bila zanimiva, aktualna, a mogoče malenkost predolga, saj je trajala kar 4 ure. Vsi igralci so bili odlični. Mislim pa, da je vse nas najbolj navdušil ravno Klemen Janežič, saj je dobil največji aplavz s strani  gledalcev. Kasneje, ko je bilo predstave konec, pa smo imele oboževalke gospoda Janežiča izredno željo tudi spoznati priljubljenega igralca. Ta nas je tudi sprejel in bil izredno vesel. Prišel je k nam, z njim smo se lahko fotografirale, se z njim pogovorile, objele …  Bile smo navdušene. Mislim, da bi se vsi dijaki z veseljem vrnili oz. ponovili takšno ekskurzijo, kot je bila ta. Gledališče bom še vsekakor obiskala.
Natalija Lužnik

Ogled fotografij >>