OBVESTILO O POTEKU DEJAVNOSTI
OGLED GLEDALIŠKE PREDSTAVE, SNG DRAMA LJUBLJANA – dijaki vseh letnikov SSI in PTI
V sredo, 16. 1. 2019, bomo odšli v gledališče – naš cilj je SNG Drama Ljubljana.
Ogledali si bomo Linhartovo komedijo
Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Gledališče je prostor skupnega doživljanja, neformalnega izobraževanja, učenja vrednot, razvijanja čutov in čustev, izkustva in diskusije. Zaradi izvedbe »v živo« poteka vso predstavo komunikacija med ustvarjalci in gledalci, saj gledališče komunicira s pomočjo svojih izraznih sredstev. Pogoj za aktivno in kritično doživljanje odrskega dogajanja je sposobnost branja in razumevanja gledališkega jezika, kar lahko poimenujemo tudi gledališka pismenost.
Potrudimo se, da bodo tudi naši dijaki z ogledom uprizoritve vsem znanega besedila vsaj za delček razširili svoje obzorje na tem področju.
POTEK
- Odhod avtobusa (3 avtobusi) z AP Muta (Karavaning) ob 14. 00 (prisotnost preveri Andreja Breznik). Odhod z glavne AP Slovenj Gradec (2 avtobusa) ob 14. 30 (prisotnost preveri Nataša Uranc). Vstopnice učitelji dijakom razdelijo na avtobusu (Izstopimo pri Drami.
- Avtobusi bodo oštevilčeni od 1-5!
- Predviden prihod v Ljubljano ob 16.00.
- Do 17. 45 čas za kosilo in/ali ogled centra Ljubljane, pred vhodom v Dramo se dijaki javijo svojim učiteljem – spremljevalcem (gl. prilogo), ki preverijo prisotnost.
- Ob 18. 00 začetek predstave.
- Odhod iz Ljubljane 20. 45 in 21. 00 (odvisno od
- Predviden prihod na lokacijo Slovenj Gradec 22.45 oz. na Muto ob 23. 00. Dijaki lahko izstopajo na vmesnih postajah.
Dijaki morajo imeti pred odhodom poravnano položnico za avtobusni prevoz in vstopnico in razrednikom oddati podpisane izjave staršev.
MALO NEKAJ O PREDSTAVI (več http://www.drama.si/repertoar/delo?id=2140)
Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790) je slovensko dramatiko že v samem začetku vzpostavila kot avtonomno, jezikovno suvereno, problemsko premišljeno in duhovito zvrst, ki je imela poleg literarnih kvalitet še vse tiste kvalitete, ki jih potrebuje oder: prepričljive like, živ dialog, dramatičen zaplet in številne situacije, ki vključujejo uporabo prostora, scenografskih in drugih elementov klasičnega gledališča.
Veliki poznavalec slovenske dramatike Taras Kermauner je zapisal, da nobena slovenska drama ni tako svobodna v obravnavanju telesa, spolnosti, resnice, pravice in etike kot prav Matiček, to paradigmatično delo socialnopolitičnega svobodnjaštva: »Matiček je drama radikalnega posmeha: vsemu, tudi sebi.«
Filozof Mladen Dolar pa meni, da je Linhart izkazal svojo neizmerno duhovno prostost s tem, da je vzel za model igre Beaumarchaisovo Figarovo svatbo (1781): »Težko si je predstavljati, kolikšna svoboda je bila potrebna za izbiro takega modela, kolikšno iztrganje iz zakotnih slovenskih razmer, lokalnih razmerij gospostva in hlapčevstva. Linhartova svoboda je bila v pripoznanju: ta model, ta francoski model, nabit s prekucuškimi socialnimi idejami in obetajoč drugačne čase, ta model je veljaven tudi tu, v teh pritlehnih kranjskih okoliščinah. Ta zgodba govori o tebi, ta historični trenutek je naš lastni historični trenutek. Ta gesla so naša gesla, ta čas je naš čas, in naloge, ki jih ta čas postavlja, so naše naloge. Ta model je v svoji univerzalni veljavi toliko slovenski kot francoski in toliko lahko slovenska samobitnost participira na univerzalnem občestvu tedanjega historičnega trenutka.«
Tokrat bo priljubljeno slovensko klasično komedijo postavil na oder režiser Janusz Kica, ki slovi po natančnem in pronicljivem branju, tako klasike kot sodobnih besedil.
MATIČEK: To je res! Deklica je ta, da ji ni para! Okrogla kakor igračica, pripravna, priljudna! To je vse živó, vse polno ljubezni in ognja! – In zraven tudi kako pametna! Gre gor in dol in roke riblje. – Ha, ha, ljubi moj baron, sva vkup? Zdaj šele zastopim, zakaj mene tako visoko povzdigniti hočejo. Jaz bi njim služil, oní pak moji ženi; jaz bi njih glavó krišpal, oní pak mojo, jaz bi se za njih žlahto trudil, oní bi pak za mojo skrbeli. Matiček, tako daleč se ne boš zgubil.
Iz gledališkega lista
Besedilo drame je dogajalno postavljeno v en sam dan, še več, dan, ko naj bi se Matiček in Nežka vzela. Režiser pričujoče uprizoritve je na eni od vaj poudaril, da je glavni igralec tega besedila prav »ta veseli dan«, in s tem je jasno, da drama brez komične in privzdignjene situacije poročnega dne ne bi dosegla svojega cilja. Gonilo celotnega dneva, dogajanja in akterjev ostaja erotika. Pričujoče obdobje je nosilo v sebi svobodo spolne izraznosti, ki je iz današnje perspektive mestoma sicer problematična, a jo pooseblja sintagma: »Vaša gnada, samá sva – noč je – kdo nama brani?« Čeprav se hitro pojavi primerjava baronovih dejanj in namenov z vsem, kar trenutno obsoja gibanje #metoo, bi rada tu opozorila na fascinacijo nad svobodo, ki si jo v pričujočem besedilu lahko jemljejo ženske. Baronica v nasprotju z zmotnim mišljenjem ni dramska oseba, ki bi svojega moža potrebovala, še celo želela včasih ne, postavljena je kot ženska, ki mora svojo vlogo na novo iznajti.
Opomba
Razredi E1, E2, E3, GTT1, GTT2, GTT3 gredo v Ljubljano na ogled razstave že zjutraj in se zvečer pridružijo na predstavi.
Gledališče je priča zdajšnjosti. Noče biti nema priča, hoče govoriti. Naš tukaj in zdaj preceja skozi svoje umetniško sito, prevaja ga v odrsko sliko, želi jo deliti. Odgovorov nima, pač pa nenehno postavlja vprašanja. Predvsem pa ves čas vabi, da bi bili skupaj, da bi si delili dogodek, ki se ta hip ustvarja za nas. Gledališče hrepeni po druženju, po ritualu, ki ga potrebujemo, če hočemo verjeti v to, da smo več kot naključna združba posameznikov, ki ga morje interesov kot plankton naplavlja po svoje. (Ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor)
Organizatorica Ravnatelj
Alenka Helbl, prof. Bernard Kresnik, univ.dipl.ekon.
