Aktivnosti mladih raziskovalk in raziskovalcev so se za šolsko leto 2016/2017 zaključile z nagradno ekskurzijo, na kateri smo se družili mladi raziskovalci, raziskovalke, mentorji, mentorice ter koordinatorji. Letos smo se odpravili na Notranjsko, ki večini ni tako dobro poznana kot ostale regije. Poznamo jo predvsem po tem, da je to najhladnejši predel Slovenije (v bližini je tudi Babno polje), kjer pozimi temperature do -20 in še manj °C niso nobena posebnost.
Tako smo se v sredo, 27. 9. 2017, najprej ustavili ob Cerkniškem jezeru, ki je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Leži v bližini Cerknice, znane po pustnem karnevalu, coprnici Uršuli in ostalih zanimivih pustnih likih.
Cerkniško jezero se vsako leto pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. V suhem delu leta jezero izgine, tako da je tu v enem letu moč na istem kraju veslati, ribariti, se sprehajati, pozimi drsati ali poleti celo kositi travo. Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži približno devet mesecev na leto. Navadno se voda razlije po površini okoli 26 km2. Ko je polno, je to največje slovensko jezero. Prvič je bilo omenjeno že v antiki, v njegovo delovanje pa se je prvi poglobil Janez Vajkard Valvasor.
Po ogledu jezera smo obiskali še Jezerski hram v vasi Dolenje jezero pri Cerknici, kjer smo si ogledali živo maketo jezera, multimedijsko predstavitev in muzej.
Naša naslednja točka je bil grad Snežnik, eden najbolj romantičnih in najlepših gradov v Sloveniji. Nahaja se na robu Loške doline. Grad zasledimo že v srednjem veku, približno v 13. stoletju. Takrat je bil v lasti gospodov Snežniških. Vmes se je lastništvo menjavalo. Po drugi svetovni vojni je grad začel propadati, po letu 2008 pa so ga po skrbni obnovi ponovno odprli za oglede. Sprehod skozi štiri grajske etaže nam pričara vzdušje izpred sto in več let, saj so grajske sobe še vedno opremljene s pristnim pohištvom in drugo opremo iz druge polovice 19. stoletja. Saloni in spalnice knezov Hermana in Ulrika, kneginje Ane ter sobe za goste so urejeni prijetno in udobno, s številnimi sedežnimi garniturami in pečmi. Stene krasijo družinski portreti, stare fotografije in grafike. Posebnost je soba v egipčanskem slogu iz začetka 20. stoletja. K domačemu vzdušju prispevajo klavir, biljard, gledališka soba in saloni za kartanje, družabne igre ter šah. Sčasoma se je v gradu nabralo precej lovskih trofej, na primer več kot sto let star nagačen medved ter nagačeni divji prašiči, volkovi, kune … V pritličju je tudi poročna dvorana. Grad je na obronkih obsežnih gozdov oddaljen od hrupnih prometnic in je idealno izhodišče za izlete po prelepem kraškem svetu. Od tod se širijo gozdovi na jug vse do slikovite gore Snežnik (1796 metrov) blizu hrvaške meje. Naravno okolje je dom raznovrstnim rastlinam in živalim, tudi medvedom, volkovom in risom, pticam in ostali divjadi, srnjadi ter jelenjadi.
Na koncu smo se vzpeli še na Bloško planoto, ki je znana po bloških smučarjih. Ustavili smo se ob umetnem Bloškem jezeru, kjer je kar nekaj glamping hiš ter lepih vikendov. Točka je zelo priljubljena tudi za motoriste, izletnike, pohodnike in kolesarje. Na Bloškem jezeru se lahko poleti kopamo, pozimi pa, če je dovolj mrzlo, tudi drsamo.
Notranjska je znana tudi po Martinu Krpanu, ki naj bi tihotapil angleško sol s svojo kobilico. Tako po Blokah poteka skoraj 20 km dolga Krpanova pot.
Ekskurzija je bila prijetna in poučna. Vse to prispeva k večji razgledanosti ter bogastvu našega znanja. Hkrati pa je to tudi nagrada za vso dodatno delo, trud in požrtvovalnost, ki ga dijaki in učenci z mentorji namenijo raziskovalnemu delu. Več o ekskurziji pa naj povedo fotografije.
Pošiljam vam lep raziskovalni pozdrav. Upam, da se bo v tem šolskem letu raziskovalni dejavnosti priključilo še več mladih raziskovalcev in raziskovalk.
Koordinatorica:
Lidija Ajtnik, prof.
Viri:
- Notranjski park. (2017). Cerkniško jezero [online]. Dosegljivo na:
https://www.notranjski-park.si/narava/naravne-znamenitosti/cerknisko-jezero [29. 9. 2017].
- Narodni muzej Slovenije. (2017). Grad Snežnik [online]. Dosegljivo na:
http://www.narmuz-lj.si/index.php?option=com_content&view=article&id=325&Itemid=56&lang=sl [29. 9. 2017].
- Občina Bloke. (2017). Bloško jezero in ostale značilnosti Blok [online]. Dosegljivo na: https://www.bloke.si/blosko-jezero.html [29. 9. 2017].
