V četrtek, 30. 3. 2017, smo se dijaki tretjega letnika turistične usmeritve odpravili na strokovno vodenje po Slovenj Gradcu. Dijaki smo imeli prav posebno nalogo, preizkusili smo se v vlogi turističnega vodnika.
Pred tem smo morali pri projektu marsikaj postoriti. Najprej smo si pri profesorici Robnik izbrali temo, nato smo poiskali literaturo in pregledali ter izdelali pot vodenja. Na terenu smo si ogledali znamenitosti in vadili vodenje pri posamezni skupini. Predstavljali smo si, kako razporediti skupino ob ogledih znamenitosti in pri tem paziti tudi na varnost ob premikih skupine. Naučili smo se, kako odpraviti različne motnje v mestu. Teh vaj smo se morali obvezno vsi udeležiti, saj bi bili brez njih ob vodenju praktično izgubljeni. Po večkratnih ogledih na terenu je sledila pisna oddaja naših tehničnih priprav na vodenje, ki smo jih poslali profesoricama Olgi Jeznik in Vesni Robnik, ki sta jih temeljito pregledali in ocenili ter nam povedali, kaj bi lahko še izboljšali in kaj ni v redu. Tisti sošolci, ki priprav ne bi oddali, ne bi mogli voditi po Slovenj Gradcu, ampak teh težav mi nismo imeli, saj smo vsi pravočasno oddali svoje naloge in smo se lahko udeležili vodenja po Slovenj Gradcu.
Vsi smo nestrpno pričakovali ta naš četrtek, ki je bil dan D, še posebej zato, ker smo morali biti pri izvedbi izredno prepričljivi in samozavestni, seveda pa je moralo vodenje potekati brez kakršnih koli listov za pomoč. V četrtek, 30. 3. 2017, smo se ob 11. uri dijaki GTT3 zbrali pred Venetskim konjem v Slovenj Gradcu, kjer je z vodenjem pričela Zala Hribernik, ki nam je povedala nekaj zanimivosti o mestu miru Slovenj Gradec. Ostali vodniki so nas nato popeljali po ožjem mestnem jedru. Na zanimiv način so nam predstavili različne zanimivosti, kot so Koroški pokrajinski muzej, mestne spomenike in avtorje. Podrobno smo si ogledali arhitekturo in notranjost cerkve sv. Elizabete ter ostalih mestnih stavb. Poslušali smo zgodbe o nastanku Špitala in mestne bolnišnice, Gimnazije Slovenj Gradec … Najbolj pa sta nas presenetili sošolki Nuša Tomis in Martina Mrakič, ki sta nam ponudili brezplačen ogled notranjosti hiše Huga Wolfa.
Pri projektu smo si nabrali veliko izkušenj, postali smo samozavestnejši in komunikativnejši, naučili smo se, kako obvladati motnje v mestu. Pri vodenju smo spoznali tudi profesionalni odnos do skupine. Vodenje je potekalo v najlepšem redu, vsi smo se dobro odrezali pri vodenju, kar sta potrdili tudi obe profesorici. Od profesoric smo dobili veliko pohval za odlično opravljeno delo in iznajdljivost.
Rebeka Rupert, GTT3
