Naloga bodočih vzgojiteljev je, da nas v življenju vedno obkroža glasba. Je namreč sprostitev in popestritev vsakdanjika, ki ga preko nje laže preživimo. Kaj je torej lepšega kot enodnevni izlet v svet glasbe?
Na hladno torkovo jutro (20. marca 2018) smo se dijaki PV 1 in PV 3 posedli na sedeže avtobusa, ki nas je zapeljal v glavno mesto Slovenije – Ljubljano. Že med potjo smo bili navdušeni in polni pričakovanj, kaj vse bodo tisti dan uzrle naše oči in slišala naša ušesa. Po dolgi vožnji smo končno prispeli na cilj in že smo se podali proti operni hiši. Tam sta nas pričakala vodiča, ki sta nam v dveh skupinah predstavila to veličastno stavbo. Ogledali smo si prostore, pogled pa nam je uhajal na prekrasne stene, fotografije znanih Slovencev, pozlačene okvirje in mnoge druge stvari, ki jih ne vidiš vsak dan. Vodiča sta nam pripovedovala o tem, kaj vse se dogaja v teh prostorih, da na hodniku nikoli ne slišiš nastopajočega žvižgati, saj naj bi to prinašalo nesrečo. Peljala sta nas tudi v nekdanjo »kadilnico« s prelepimi stenskimi poslikavami. Pred leti so bile zastrte s cigaretnim dimom, kasneje pa so se jih odločili odkriti. Dobili smo priložnost sedeti v ložah opere, v prvi vrsti pred odrom, menim pa, da smo si vsi najbolj zapomnili, kako je stati na samem odru. Med ogledom smo lahko spremljali ljudi, ki so upravljali z lučmi in ozvočenjem ter končno dobili vpogled v to, koliko dela in truda je vloženo v eno samo predstavo. Podali smo se tudi v kletne prostore, kjer je bilo ogromno rekvizitov, med njimi celo avto in pa traktor. Vodička nam je pripovedovala anekdote iz dela v operi in o tem, kako v tej stavbi večino časa odmeva smeh. Naš skupni čas se je hitro iztekel, za konec pa je sledil bučen aplavz vodički, kar se seveda za tak ogled in njeno delo tudi spodobi. Naše noge pa so nas že zanesle v Cankarjev dom.
Odložili smo svoje stvari, si razdelili vstopnice in se podali v Gallusovo dvorano, kjer smo komaj čakali, da se prične koncert z naslovom Od opere do musicala. Pogled na oder in postavitev orkestra je bil dih jemajoč. Koncertna povezovalka je bila znana Ana Maria Mitič, ki nam je predstavila dela, ki smo jih prišli poslušat. Nastopali pa so Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Simonom Dvoršakom, sopranistka Eva Černe, mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, tenorist Matjaž Stopinšek in baritonist Jaka Mihelač. Že pri prvi točki oziroma uverturi k operi Carmen smo se vsi vživeli v koncert ter se prepustili orkestru in solistom, da nas odnesejo v drug svet. Slišali smo vse od znanih oper, arij, samospevov, operet pa vse do točk iz musicalov. Presenetilo nas je to, kako lahko glas solistov brez mikrofonov preglasi celoten orkester in seže prav do vsakega gledalca v dvorani. Čudovito je bilo gledati, kako se vsak član ansambla vživi v svojo točko in v njej uživa vse od začetka do konca.
Po dobri uri se je predstava zaključila, mi pa smo dobili malce prostega časa za kosilo in vse druge zadeve. Kmalu pa smo se zopet podali na avtobus, ki nas je popeljal nazaj na naš prelepi konec – Koroško.
Za nami je bil pester dan, poln novih spoznanj in doživetij, in mislim, da vsi skupaj komaj čakamo na dan, podoben temu.

Tjaša Jeseničnik, PV3

Ogled fotografij >>

Dostopnost